Andrej Božič

NAGOVOR

V današnjem, sodobnem svetu za duhovno iskanje kot eno izmed bistvenih in temeljnih določil človekovega prebivanja skorajda ni več ne pravega prostora ne pravega časa, čeprav so knjige in učbeniki, radio in televizija, internetni blogi in forumi polni sicer dobronamernih, a vnaprej pripravljenih, bolj ali manj »novo-dobnih« priporočil in nasvetov za osebnostno rast in razvoj, za doseganje notranje sreče in zunanje blaženosti, »duhovne« iz(po)polnjenosti. Pre-nasičenost z »duhovnostjo«, njena brezmejna, čezmerna inflacija, za katero se zdi, da naznanja domala popolno deflacijo duha, narekuje pozoren razmislek o tem, kakšna je moč in kakšne so možnosti resničnega in zavezujočega duhovnega spraševanja, kaj mu, v njegovih raznolikih uobličenjih, podarja dih. Kako (si) je danes, tu in zdaj, sploh mogoče zastaviti vprašanje duhovnosti? Vprašanje duha? In razločiti med »duhovnostjo« in duhovnostjo? Tvegati odgovor?
Namen Tretjega mednarodnega filozofskega simpozija Miklavža Ocepka je razgrnitev različnih strani in plasti problema duha in duhovnosti v razmerah in razmerjih sodobnega sveta. V ustvarjalnem soočanju raznorodnih prepričanj in pristopov k skupni témi se želimo približati vprašanju, ali in kako presežna razsežnost duha nagovarja sodobnega človeka. Na kakšen način spregovarja v njegovem vsakokratnem, vselej edinstvenem delovanju, tako najbolj vsakdanjem kot najvišjem in najglobljem, v njegovem telesnem in miselnem naporu? Na kakšen način spregovarja v filozofiji in teologiji, v njunih razvejenih smereh in usmeritvah? Na kakšen način spregovarja v kulturnem udejstvovanju? Kako jim govori? Kako jih nagovarja? Ali filozofijo, teologijo in kulturo nasploh duhovno iskanje sploh še vzgibava in giblje, jih v njihovem bistvu, notranje, še so-opredeljuje duhovna usmerjenost?
Kako se in ali se v sodobnem svetu duhovnost še udejanja? Se v njem še zrcali in kaže dejanje duha?

3. MEDNARODNI FILOZOFSKI SIMPOZIJ MIKLAVŽA OCEPKA

INFORMACIJE
O
UDELEŽENKAH IN UDELEŽENCIH

*

Samuel Abrahám (roj. leta 1960) je študiral politologijo in filozofijo na Univerzi v Torontu in Univerzi Carleton v Ottawi (Kanada). Leta 1996 se je vrnil na Slovaško in ustanovil kulturni časopis Kritika & Kontext, ki ga ureja še danes. Med leti 1996-2006 je bil direktor Družbe za višješolsko poučevanje (VVS - výberový vzdelávací spolok), ki omogoča dodatno izobrazbo za nadarjene univerzitetne študente iz cele Slovaške. Od leta 2006 je rektor Bratislavske mednarodne šole liberalnih študij (BISLA). Je direktor Bratislavskega inštituta za humanistiko, ki organizira različne kulturne dogodke, politične debate in tudi izdaja časopis Amenca. Je tudi so-ustanovitelj organizacije ECOLAS – European Colleges of Liberal Arts and Sciences –, mreže univerz, ki poskuša s podporo EU razširiti in podpreti poučevanje liberalnih študij v Evropi. Njegove publikacije obsegajo tako politične analize Slovaške kot študije politične teorije. Leta 2006 je spodbudil nastanek besedila z naslovom 1000 besed o vrednotah in kulturi, pri katerem so svojimi objavami sodelovali ugledni slovaški umetniki in intelektualci. Povzročilo je debato o krizi vrednot in degradaciji kulture na Slovaškem. Pred kratkim je kot sourednik objavil posebno angleško izdajo poljskega časopisa Respublica Nowa»Are we East or West?« (v sodelovanju z www.eurozine.com).

abraham@bisla.sk; abraham.xyz@gmail.com; www.kritika.sk; www.bisla.eu

*

Margit P. Alhady (roj. 21. 6. 1961) in Mohsen Alhady (17. 2. 1954) prevajalca v in iz arabščine, z dolgoletno prakso prevajanja na področju humanistike, književnosti in literarne teorije. Sodelujeta pri prevajanju filmov, radijskih oddaj in prispevkov. Objavljata tako revijalne kot knjižne prevode. Nekaj knjižnih prevodov v slovenščino: Jusuf Assaigh Naš daljni in bližnji svet: Gospa štirih jabolk (1988), Mustafa Hadr Pepel pesniškega bitja (1991), Fadva Tukan Vedeževalka (2002), Gregor Bauman: Nova smer arabske poezije (2006), Fatma Naut Samoten lesen stol na robu celine (2009), Samih Alkasem Netopirji (2009), Darviš Mahmud Domovina iz besed (2011). alhadym@yahoo.com

*

Andrej Božič (roj. leta 1980), univ. dipl. filozof in literarni komparativist, mladi raziskovalec na Inštitutu Nove revije, zavodu za humanistiko, literarni kritik in recenzent. Leta 2007 je diplomiral z delom Pesem sveta. Hermenevtična interpretacija Strniševe pesniške zbirke (Prešernova nagrada FF UL). Istega leta se je vpisal na podiplomski študij primerjalne književnosti in literarne teorije. Pripravlja doktorat z naslovom: Pesništvo Paula Celana v filozofskem in literarnozgodovinskem kontekstu. Leta 2008 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu Nove revije, zavodu za humanistiko (mentor: red. prof. dr. Dean Komel). Literarne kritike in recenzije je redno objavljal v revijah Literatura, Apokalipsa in Balcanis, tudi v Novi reviji in časopisu Dnevnik. V revijah Primerjalna književnost in Phainomena je objavil prve strokovne oz. znanstvene članke. Osrednji področji njegovega zanimanja sta filozofija – znotraj nje zlasti hermenevtika in fenomenologija – in  poezija v povezavi z vprašanjem jezika oz. govorice. bozic_andrej@yahoo.com

*

Stanislava Chrobáková Repar (roj. leta 1960) je študirala filozofijo in estetiko, doktorirala iz literarne znanosti, pesnica, pisateljica, literarna kritičarka in znanstvenica, prevajalka ter urednica s slovaškim in slovenskim državljanstvom. Leta 2001 se je preselila iz Bratislave v Ljubljano, tu se ukvarja z raziskovanjem, organizacijskimi, uredniškimi ter prevajalskimi dejavnostmi, skupaj s možem Primožem koordinira mednarodni projekt »Revija v reviji«, vodi knjižno zbirko FRAKTAL ter GENDER-projekt znotraj revije Apokalipsa. Znanstvena področja: pesniška hermenevtika, kulturna semiotika, feministična teorija, slovakistika in komparativistika. Pri raziskavah je sodelovala z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, Javnim skladom Ad Futura, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Društvom slovenskih pisateljev ter Mirovnim inštitutom v Ljubljani. V slednjem je bila tudi zaposlena med leti 2007-2008 kot raziskovalka v mednarodnem projektu »Quality in Gender + Equality Policies« (QUING), sofinanciranem s strani Evropske komisije. Iz bibliografije: prozni deli Anjelské utópie (2001; izbor v slovenščini: Angelske utopije,2003) in Krutokradma (1997); pesniške zbirke Nahá v tŕní (2006), Na hranici jazyka (1997, 2000) in Zo spoločnej zimy (1994; slovenska izdaja: Iz skupne zime, 2007); monografije Ohnisko reči alebo mlčanlivá hĺbka horizontu; úvahy a štúdie (nielen) o jazykoch poézie (2007) ter Mila Haugová (Alfa) (2002). Znanstvene monografije, ki so sledile, so bile objavljene na spletnih straneh naročnikov in so le deloma dostopne zaradi naprej potekajočih raziskav (poglej: http://www.quing.eu/index.php?option=com_content&task=view&id=34&Itemid=52 ali http://www.mk.gov.si/si/podatki/raziskave_in_analize/kulturna_politika/). Njena besedila so prevedena v 16 jezikov, poezija uvrščena v več antologij in zbornikov tako na Slovaškem kot v Sloveniji oz. tujini. Urednica antologij slovaške poezije v slovenščini (Slovenija), angleščini (Slovenija in Velika Britanija) in španščini (Mehika) ter številnih drugih izdaj. Kot prevajalka ali soprevajalka je podpisana pod 11 knjižnimi naslovi (B. Smolnikar, V. Bartol, S. Tratnik, M. Kušar, P. Repar / J. Ondruš, Balla, P. Hruška + M. Hodža). Piše v slovaščini in slovenščini. Izvirna dela napisana v slovenščini: Slovenka na kvadrat (avtobiografska proza/eseji, 2009; slovaška izdaja 2011) in Dotakniti se prazne sredine (pesniška zbirka, 2010). Nosilka nagrad za literarno kritiko in znanost na Slovaškem. stanislava.repar@t-2.net

*

Egon Gál (roj. leta 1940) je končal študij na Kemijsko-tehnološki fakulteti Slovaške visoke šole za tehniko. Od leta 1990 se ukvarja z filozofijo, predvsem s področjem filozofije mišljenja, filozofije družbenih znanosti in s kognitivno vedo. Med leti 1990-1995 je deloval kot predstojnik Oddelka za humanistiko na Matematično-fizikalni fakulteti Univerze Komenskega (UK) v Bratislavi, med leti 1996-2004 je bil direktor Inštituta za judaistiko UK. Trenutno predava filozofijo kognitivnih znanosti na Bratislavski mednarodni šoli liberalnih študij (BISLA), obenem je urednik humanistične revije Kritika & Kontext. galegon@nextra.sk

*

Valentina Hribar-Sorčan (roj. leta 1969), filozofinja in prevajalka. Leta 2001 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani doktorirala na temo Fenomenološka osvetlitev Nietzschejeve estetizacije resnice in smisla v sodobni francoski estetiki. V študijskem letu 1997/1998 je postala asistentka-stažistka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani pod mentorstvom izred. prof. dr. Leva Krefta. V začetku študijskega leta 2001/2002 se je redno zaposlila kot predavateljica za estetiko in etiko. Leta 2003 je postala docentka za estetiko in etiko na Univerzi v Ljubljani. Je članica Slovenskega društva za estetiko in Mednarodne zveze za estetiko. Včlanjena  je tudi v International Association for Philosophy and Literature (Stony Brook University, New York). Leta 2004 je prejela trimesečno podoktorsko raziskovalno štipendijo s strani Fondation Maison des sciences de l’homme in École des hautes études en sciences sociales v Parizu na priporočilo Oddelka za filozofijo na Université VIII, Pariz. Ob pedagoškem in znanstveno-raziskovalnem delu se posveča tudi prevajanju sodobne francoske filozofije. Med drugim je prevedla knjižno delo Émmanuela Lévinasa Smrt in čas (Nova revija, zbirka Phainomena, Ljubljana 1996). V letu 2005 je skupaj z red. prof. dr. Levom Kreftom izdala učbenik za estetiko Vstop v estetiko.valentina.hribar-sorcan@guest.arnes.si

*

Iva Jevtić (roj. 1976) je na univerzah v Edinburghu in Sussexu diplomirala iz angleške književnosti in zaključila magistrski študij iz kritične teorije. Doktorirala je na temo: Miselna podoba v delu Julijane iz Norwicha. Piše zelo kratke literarne in daljše esejistične tekste, predvsem s področja zgodovine telesa, kritične teorije in sociologije literature. Pri založbi Apokalipsa je v filozofski zbirki Aut objavila knjigo z naslovom Mistična podoba. iva_jevtic@yahoo.com

*

Zdeňka Kalnická (roj. leta 1953) je filozofinja in estetičarka, po študiju in zaposlitvi na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi se je preselila na Češko, kjer od leta 1995 predava estetiko, interpretacijo umetnosti, sistemsko filozofijo, sodobne filozofske smeri in feminizem na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Ostravske univerze. Med leti 2000-2003 je bila tudi dekanja FF OU, l. 2002 je objavila monografijo Obrazy vody a ženy. Filozoficko-estetické skúmania (Podobe vode in ženske. Filozofsko-estetske študije), katere del je objavila tudi revija Apokalipsa, sledile so monografije Vybrané kapitoly z dějin estetiky 20. století (Izbrana poglavja iz zgodovine estetike, 2004), Třetí oko: filozofie, umění, feminizmus (Tretjo oko: filozofija, umetnost, feminizem, 2005) in Filozofky v dějinách evropské filozofie (Filozofinje v zgodovini evropske filozofije, 2007). Je avtorica številnih razprav, uvrščenih v domače in tuje monografije, članica uredniških odborov mednarodnih on-line znanstvenih revij, predavala je tudi v tujini (Švedska, ZDA). Iz angleščine prevaja strokovno in humanistično literaturo (P. Ricoeur, U. Eco, R. Schusterman – slednjega v sodelovanju). zdenka.kalnicka@osu.cz

*

Branko Klun (roj. leta 1968) je izredni profesor za filozofijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Študiral je v Ljubljani, Rimu, na Dunaju in v Parizu. Področja njegovega raziskovanja so zlasti filozofija religije, metafizika in etika. Poleg številnih člankov je objavil dve knjigi: Das Gute vor dem Sein. Levinas versus Heidegger (2000) in Metaphysikkritik und biblisches Erbe (2010). Branko.Klun@teof.uni-lj.si

*

Andrina Komel (roj. leta 1961) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz filozofije in primerjalne književnosti. Študij fenomenologije je nadaljevala na dunajski univerzi in na univerzi v Bochumu. Iz filozofije je doktorirala leta 1995 in bila leta 1996 še izvoljena v docentko za fenomenologijo. Poučevala je na Filozofski fakulteti in na Fakulteti za družbene vede, od leta 2002 pa poučuje na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Med leti 2003-2005 je bila nosilka raziskovalnega projekta »Razumevanje identitet kulturnega sveta kot podlaga študija humanistike« na Raziskovalnem središču Republike Slovenije v Kopru. Leta 2006 je bila izvoljena v izredno profesorico za filozofijo. Od leta 2006 kot raziskovalka sodeluje v programu »Humanistika in smisel humanosti v vidikih zgodovinskosti in sodobnosti« na Inštitutu Nove revije, zavodu za humanistiko. Je urednica filozofske revije Phainomena, ki jo izdaja Fenomenološko društvo v Ljubljani. Poleg tega je tudi članica več filozofskih društev in projektnih skupin v Evropi in ZDA. Ukvarja se predvsem s fenomenološko filozofijo, pojmovno zgodovino, zgodovino filozofije, feministično hermenevtiko in filozofskim prevajanjem. Poleg več znanstvenih člankov je objavila knjigi Med kritiko in krizo (1997) in Vstopanja (2005). Andrina.Komel@zrs.upr.si

*

Dean Komel (roj. leta 1960) je redni profesor za sodobno filozofijo in filozofijo kulture na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral filozofijo in primerjalno književnost ter diplomiral leta 1988. Za diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Po opravljenem magisteriju je nadaljeval študij filozofije na Univerzi v Bochumu pri Bernhardu Waldenfelsu in Klausu Heldu. Leta 1995 je doktoriral iz filozofije s temo Hermenevtična fenomenologija tubiti in meje filozofske antropologije. Od leta 1989 do 1997 je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, najprej na Centru za proučevanje znanosti, nato na novoustanovljenem Oddelku za kulturologijo. Tu je predaval predmet "Fenomenologija duha", na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete pa še predmeta "Filozofska antropologija" in "Klasični filozofski teksti". Od januarja 1998 je zaposlen na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer predava predmete "Panoramski uvod v filozofijo", "Hermenevtika" in "Filozofska hermenevtika in filozofija kulture". Med leti 2002-2004 je bil predstojnik Oddelka za filozofijo. Od leta 1996 je predsednik Fenomenološkega društva v Ljubljani, poleg tega pa sodeluje v več domačih in tujih filozofskih društvih, projektnih skupinah ter uredništvih revij za filozofijo in kulturo (Phainomena, Nova revija, Ampak, Orbis Phaenomenologicus, Topos, Teoria, Analecta Hermeneutica, Magazzino di filosofia, Divinatio, Prolegomena …). Predaval je na številnih univerzah in mednarodnih simpozijih. Sodeloval je pri oblikovanju »Srednjeevropske konference za fenomenologijo« in pri ustanovitvi Organizacije fenomenoloških organizacij (2002). Od leta 2005 tudi vodi raziskovalne dejavnosti na Inštitutu Nove revije, zavodu za humanistiko, kjer je nosilec raziskovalnega projekta »Interkulturni vidiki fenomenologije in hermenevtike v Sloveniji in Evropi«. Leta 2003 je prejel Zoisovo nagrado Republike Slovenije za vrhunske znanstvene dosežke na področju filozofije. dean.komel@guest.arnes.si

*
Mario Kopić (roj. leta 1965) je hrvaški filozof, publicist in prevajalec. Njegov znanstveni interes obsega fenomenologijo, filozofijo kulture in religije, politično antropologijo in zgodovino idej.

mario.kopic@libero.it

*

František Novosád (roj. leta 1948) je v letih 1966-1971 šudiral filozofijo in politično ekonomijo na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi. Med leti 1973-1985 je na FF UK v Bratislavi predaval zgodovino filozofske misli 19. in začetka 20. stoletja (novokantovstvo, filozofija življenja, avstromarksizem). V letu 1987 je postal raziskovalec na Filozofskem inštitutu Slovaške akademije znanosti (SAV), ukvarja se zlasti s področjem socialne in politične filozofije, kot tudi z zgodovino filozofije in družbenopolitične misli 19. in 20. stoletja. Objavil je monografiji o Martinu Heideggru in Maxu Weberju. V svoji publicistiki se obravnava aktualna vprašanja sedanjosti. Prevajal je filozofsko literaturo iz nemščine, ruščine in angleščine (npr. Ludwig Wittgenstein, Nicolai Hartmann, Michail Bachtin, Thomas Nagel). Med leti 1990-2007 je bil glavni urednik revije Filozofia, ki izhaja pri Filozofiskem inštitutu SAV. Je prodekan Bratislavske mednarodne šole liberalnih študij (BISLA), kjer predava zgodovino filozofske in politične misli. novosad@bisla.sk

*

Jernej Pisk (roj. leta 1979) je učitelj filozofije in športne vzgoje na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Diplomiral je na Fakulteti za šport v Ljubljani (2002), nato pa študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer filozofija, in ga zaključil z magisterijem (2005). Trenutno je doktorski študent na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se predvsem s filozofskim preučevanjem športa. Predvsem ga zanima odnos med človekom in športom ter vprašanje, kako različne antropološke vizije človeka (filozofske in religiozne) vplivajo na razumevanje in presojanje športa. jernej.pisk@gmail.com

*

Primož Repar (roj. leta 1967) je študiral filozofijo in zgodovino, pred kratkim je doktoriral iz filozofije na temo Vprašanje izbire in eksistencialna komunikacija, Zastavek filozofskega diskurza Kierkegaardove pometafizične etike. Je pesnik, esejist, prevajalec, glavni urednik založbe KUD Apokalipsa ter njene filozofske zbirke Aut in odgovorni urednik mesečnika Apokalipsa, revije za preboj v živo kulturo, ki jo izdaja ista založba. Skupaj s ženo Stanislavo koordinira mednarodni projekt »Revija v reviji«, še posebej pa se ukvarja tudi s filozofijo, zlasti z mislijo danskega filozofa Sørena Kierkegaarda, čigar delo tudi sistematično prevaja iz danščine v slovenščino. Njegova dvodelna monografija Kierkegaard – Vprašanje izbire in Kierkegaard – Eksistencialna komunikacija je izšla v filozofski zbirki Aut (2009). Vodi tudi nekatere druge projekte, med drugim je tudi eden od pobudnikov haiku gibanja v Sloveniji konec devetdesetih let. Objavil je pesniške zbirke Stanja darežljivosti (2008), Križ in kladivo (1992), Onkraj sveta je krhka pajčevina (1994) in Mors Barbariorum (1996). Poleg tega je doslej izdal knjigo pesnitev Molitvenik (1995), zbirki haiku poezije Alkimija srčnega utripa (1998) in Gozdovi, ikone / Woods, Icons (2004) ter izbor iz svoje poezije Po žerjavici (2006). Knjižno je preveden v slovaščino, makedonščino, hrvaščino/črnogorščino, angleščino in srbščino. Za knjigo esejev Spisi o apokalipsi (2000) je bil nominiran za Rožančevo nagrado, za pesniško zbirko Stanja darežljivosti pa tudi za Jenkovo nagrado (2009). Leta 2007 je prejel mednarodno priznanje mednarodnega založniškega srečanja Pot v središče Evrope v Pazinu na Hrvaškem kot urednik/založnik leta. primoz.repar@t-2.net

*

Janko Rožič (roj. leta 1959), arhitekt in esejist, piše različna besedila s področ­ja literature, kulture in arhitekture in jih objavlja predvsem v revijah Apokalipsa, Arhitekturni bilten in publikacijah KUD Sestava. Je član uredništva revije Apokalipsa. Deluje kot samostojni arhitekt in urbanist v lastnem ateljeju in sodeluje pri razli­čnih ekoloških in družbeno angažiranih projektih. Vodi odbor za Rešitev Save Dolinke, dejaven je v skupini arhitektov Odprti krog (2009: cena Zlato gnezdo za arhitekturne dosežke ter celovit pristop k problematiki ureditve urbanega okolja v Ljubljani), prizadeva pa si za poglobitev železnice in zgraditev sodob­nega mestnega središča Ljubljane. S kolegi iz KUD Sestava je vodil prenovo starega vojaškega zapora v Hostel Celica, ki je poleg drugih nagrad postal leta 2006 »najbolj izviren« hostel na svetu. V njem tudi vodi umetniški program. Osem let je bil asi­stent raziskovalec na Fakulteti za arhitekturo, leto in pol pa svetovalec ministra za kulturo. Jezik in prostor razume kot dva pola istega ustvarjalnega polja, ki se odpira z obeh strani kot prostor širše prostosti in govorica globlje preprostosti. janko.rozic@gmail.com

*

Goran Starčević (roj. leta 1966) je po zaključku študija na Izobraževalnem centru za kulturo in umetnost v Zagrebu (smer novinarstvo) delal kot novinar v tedenskem in dnevnem časopisju (Arena, Vjesnik). Leta 1996 je končal študij filozofije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Obiskoval je tudi specialistični podiplomski študij komparativne politike na Fakulteti političnih znanosti v Zagrebu. Delal je kot profesor etike na srednji šoli, trenutno pa je zaposlen kot pedagog. V sodelovanju z Aleksandrom Jankovičem Potočnikom in Davorjem Kostanjevcem je soavtor (scenarist) številnih stripov, od katerih so mnogi (Hanibal, Julijan in Matilda, Zmajev kristal, adaptacija Dobrega vojaka Švejka Jaroslava Haška) bili premierno objavljeni v slovenskem časopisu za otroke in mladino PIL (1987-2000). Filozofske eseje in študije kontinuirano objavlja od leta 1997 na Hrvaškem in v Sloveniji, v časopisih Čemu, Katedra, Apokalipsa, Nova Istra, pa tudi na III. programu Hrvaškega radia. Posebno zanimanje kaže za teme, ki odražajo problematiko filozofske antropologije in etike in tudi za fenomenologijo kulture demokracije od njenih začetkov v grškem polisu prek formiranja modernih demokratičnih družb v dobi meščanskih revolucij in vse do demokratične kulture sodobnega megalopolisa. S filozofijo se ukvarja kot neodvisni pisec, iz ljubezni in potrebe, prizadevajoč si, da bi jo osvobodil stroge akademske forme in intelektualnega hermetizma ter tako segel do najširše mogoče zainteresirane in mišljenju odprte javnosti. Sodeloval je na drugem Mednarodnem filozofskem simpoziju Miklavža Ocepka, junija 2009 v Sloveniji. goran.starcevic@inet.hr

*

Vladimír Šiler (roj. leta 1950) je študiral na Husovi teološki fakulteti v Pragi, od leta 1974 je bil dejaven v duhovniških vrstah Češkoslovaške husitske cerkve. Leta 1995 je zakjučil doktorski študij na Husovi teološki fakulteti v Pragi. Od 1990. leta na Ostravski univerzi predava srednjeveško filozofijo, etiko, religiologijo ter sodobno teološko misel. Deloval je tudi kot prestojnik Oddelka za filozofijo na FF OU, rad se udeležuje debat v širšem družbenem kontekstu. vladimir.siler@osu.cz

*

Igor Škamperle (roj. leta 1962) je sociolog kulture in komparativist. Od leta 1999 predava na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predmete s področja sociologije kulture. Znanstveno-raziskovalno se ukvarja s sociologijo znanosti, teorijo simbolov, zgodovino idej, kulturno zgodovino ter religijo in kulturo v obdobju renesanse. igor.skamperle@ff.uni-lj.si

*

Beáta Thomka (roj. leta 1949 v Debeljači, Jugoslavija) je profesorica na Univerzi  v Pécsu (Madžarska), vodi doktorske študije literarnih znanosti. Ukvarja se z naratologijo, poetiko proze, sodobno madžarsko književnostjo in primerjalno književnostjo. Je stalni gostujoči predavatelj na Finskem. Objavila je več monografij in knjig strokovnih študij in esejev ter v madžarščino prevedla nekaj teoretskih del iz hrvaškega in srbskega jezika (Grlić, Lukić, Aćin). thomka.beata@pte.hu

*

Janez Vodičar (roj. leta 1964) je teolog in filozof, strokovnjak za didaktiko in pedagogiko religije. Po diplomi na Teološki fakulteti v Ljubljani (1991) je magistriral iz filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1994). Istega leta je začel poučevati filozofijo na Gimnaziji Želimlje, kjer še vedno poučuje. Leta 2003 je pod mentorstvom dr. Edvarda Kovača doktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani s tezo: Poetika kot vrh ali konec filozofije s poudarkom na iskanju govorice o Bogu pri Paulu Ricoeurju. Je tudi geštalt pedagog in član EEC-a in AIPh-ja. Na Teološki fakulteti v Ljubljani predava retoriko/homiletiko, specialno didaktiko/katehetiko in didaktiko ter didaktiko religije. Objavlja predvsem v slovenskih in hrvaških filozofskih ali teoloških revijah, npr.: Bogoslovni vestnik, Phainomena, Anthropos, Apokalipsa, Filozofska istraživanja. Je član uredništva filozofske zbirke Aut pri založbi Apokalipsa.janez.vodicar@guest.arnes.si