Udeleženci / Participants

O UDELEŽENCIH/AVTORJIH »ŠKOCJANA 2011«

1. JANEZ DOVČ, slovenski harmonikar, skladatelj in fizik. Svoj prvi glasbeni nastop zabeležil pri petih letih, glasbi pa se je povsem posvetil šele, ko se je leta 2004 pridružil eni najuglednejših slovenskih zasedb, skupini Terrafolk. Vmes je študiral fiziko na ljubljanski univerzi in že kot študent sodeloval na mednarodnih znanstvenih simpozijih in pri ustanovitvi raziskovalnega podjetja. V skupini Terrafolk se je razvil v izjemnega odrskega in studijskega glasbenika in z njimi prekrižaril dobršen del sveta, njegove skladbe in priredbe so zazvenele zlasti v skupini Jararaja, ki jo je ustanovil in ji ostaja predan še danes. Kot glasbenik in skladatelj sodeluje s številnimi solisti, orkestri in ustvarjalci najrazličnejših studijskih in odrskih projektov.
2. DEJAN BOGOJEVIĆ (1971) piše poezijo, prozo, eseje, drame, književne in likovne kritike. Objavil je številne knjige in uredil več antologij haiku poezije. Pri beograjski založbi Apostrof ureja zbirko Santoka. Izdajal je tudi haiku časopis Lotus, zdaj izdaja dvojezično haiku revijo Cvet šljive/Plum Blossom, revijo za umetnost Akt, edicijo Bogojevičeva izdanja in drugo. Njegovi haikuji so redno prevajani, tudi nagrajevani in vključeni v številne antologije haiku poezije. Predlani so pri KUD Apokalipsa izšli njegovi haikuji Iščem obraz vode/My Quest For the Face of Water, letos je uredil in napisal spremno besedo za knjigo Najmanjši vrtiček sveta (Desanka Maksimović). Živi v Valjevu.

3. DANIJELA T. BOGOJEVIĆ rojena 8. 11. 1979 v Valjevu. Je profesorica angleškega jezika in književnosti. Piše poezijo in prozo. Slika. Objavila je dve zbirki poezije: Pokreti u senci ptice (1997) in Neustrašiva Kirka (2005). Njene zgodbe so objavljene v soavtorski izdaji Insert. Svoja dela objavlja v številnih časopisih in revijah doma in v tujini. Prevaja iz angleškega jezika in v angleški jezik. Je članica uredništva časopisov Akt in Cvet šljive. Živi in dela v Valjevu.

4. ALEXANDER HALVONÍK se je rodil 22. marca 1945 v Novi Bystrici. Leta 1968 je diplomiral iz francoskega in slovaškega jezika na FF UK v Bratislavi. Po končanem študiju je delal kot redaktor v Českoslovaški tiskarski pisarni, nato je deloval v Osrednji knjižnici SAV. V letih 1969 - 1979 je bil pomočnik urednika Središča znanstveno-tehničnih informacij, 1980 - 1981 pomočnik urednika v založbi Veda, 1981 - 1992 vodja literarno-dramskega oddelka in direktor oddelka za knjižno kulturo na Ministrstvu za kulturo. V letih 1992 - 1996 je bil urednik revij Knižná revue in Literika. Od leta 1997 do leta 2002 je bil vodja založbe Društva slovaških pisateljev. Danes je direktor Literarnega informacijskega centra v Bratislavi.

5. MAJA NOVAK je svoje prvo literarno delo, šestvrstnično pesmico z naslovom Naš Mini, ki je nastalo, ko je bila stara šest let, posvetila svoji muci. Mački in konji so njene najljubše živali. Knjiga Kufajn, Kufina in kamela Bombla je nastala na pobudo hčerke Sare, ki si je ob desetem rojstnem dnevu zaželela lastno knjigo. Ideja se je porodila ob njunih besednih igrah, saj je Sara kot klepetava deklica v svoje stavke nenehno vpletala »kufajne« in »kufine«. V slikanici avtorica mimogrede opiše tudi nekaj slovničnih pravil, čeprav sama pravi, da »... o slovnici ni nikoli razmišljala, tako kot ne razmišlja o tem, kako diha.« Za roman Cimre in zbirko kratke proze Zverjad je leta 1997 prejela nagrado Prešernovega sklada. Njena kratka proza je uvrščena v številne almanahe: Zaznamovane (Ženski zalivi (1996), Ne bomo več pridne (1997)), Noč v Ljubljani in Poletje v zgodbi. Prevaja iz francoščine, italijanščine, srbščine in angleščine. Leta 2002 je bil v srbščino preveden njen roman Mačja kuga (Beograd, Clio, 2002). Sodelovala je tudi pri internetnem romanu Trampolin.

6. DAVID COBB, pesnik, ki je začel haikuje pisati leta 1977, ko je Deželo vzhajajočega sonca obiskal z namenom, da se seznani z njihovim poučevanjem angleščine. Je ustanovitelj Angleškega haiku društva, ki mu je več let tudi predsedoval. Izdal je več knjig, za katere je prejel več uglednih nagrad. Njegovi haikuji in haibuni so objavljeni v vseh pomembnih haiku revijah po svetu. V Zbirki Haiku 2007 je pri KUD Apokalipsa izdal zbirko haikujev Veter se obrne (A Shift in the Wind).

7. ORLANDO URŠIĆ, rojen 1971 na Jesenicah, po poklicu diplomirani ekonomist. Objave: romana Gosposka, mater, si ozka (1996) in Tadejev dež (2008). V slovenskih literarnih revijah objavlja kratke zgodbe. Bil je nominiran za najboljšo kratko zgodbo na razpisu Sodobnosti, objavil pa je tudi kratke zgodbe A Laddy in the park v reviji Litera Sloveniae. Leta 1999 je prejel drugo nagrado na natečaju RTV SLO za scenarij za celovečerni film Beg iz klavnice. Piše tudi recenzije in publicistične tekste.

8. MIROSLAV MIĆANOVIĆ se je rodil leta 1960 v Brčkem. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Objavlja pesmi, zgodbe in eseje. Njegova dela so bila vključena v različne antologije in prevedena v več jezikov. Je avtor izbora za antologijo sodobne hrvaške poezije Utjeha kaosa, 2006. V kulturni prilogi Jutranjega lista je med letom 2000 in 2003 objavljal kolumno Jednosmjerna ulica. Je dolgoletni urednik revije Quorum. Iz bibliografije: Grad dobrih ljudi, 1984, knjiga kritičkih tekstova, koautor z J. Matanović, V. Bogišićem i s K. Bagićem, 1988, Zid i fotografije kraja, 1989, Trajekt, 2004, Zapadni kolodvor, 2006. Živi v Guniji.

9. ALEKSANDER PERŠOLJA se je rodil leta 1944 v Neblem v Goriških Brdih. Najprej je delal kot učitelj, nekaj let je bil tajnik Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica, štirinajst let organizator programa pri Kulturno-umetniškem društvu Jožeta Pahorja Sežana, do upokojitve pa šestnajst let vodja programov v Kosovelovem domu v Sežani. Živi v Križu pri Sežani. Piše pesmi in dramske priredbe poezije Srečka Kosovela. Objavljati je začel v reviji Perspektive v šestdesetih letih, od takrat pa njegova besedila najdemo v večini slovenskih literarnih revij in mnogih literarnih zbornikih. Njegove pesmi so bile za različne revije prevedene v več evropskih jezikov. Iz biobliografije: Štirinajst (skupinska pesniška zbirka, samozaložba, 1968), Čez noč (1971), Bacchus v grmovju (1994), Ob robu svetlobe (s slikami Klavdija Tutte, 2002), Kirka (pesniško-grafična mapa z grafikami Klavdija Tutte, 2004), Potovanje sonca / Journey of the Sun (s slikami Klavdija Tutte, 2007).

10. STANISLAVA CHROBÁKOVÁ REPAR, je slovaška in slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna znanstvenica, urednica in založnica, rojena leta 1960 v Bratislavi. Magisterij: filozofija in estetika (1984); doktorat: iz literarne znanosti (1995). Leta 2001 se je preselila v Ljubljano, kjer dela za revijo in založbo KUD Apokalipsa. Tu – poleg drugega – vodi projekt Gender in je odgovorna urednica zbirke Fraktal ter koordinira mednarodni projekt »Revija v reviji«. O leta 2007 do 2008 je bila zaposlena na Mirovnem inštitutu kot raziskovalka v EU projektu »Quality in Gender + Equality Policies« (QUING). Leta 2009 se je habilitirala na Univerzi v Novi Gorici, kjer tudi predava. Znanstvena področja: literarna hermenevtika, kulturna semiotika, feministične teorije ter primerjalna književnost in slovakistika. Prevajalka ali soprevajalka 13 knjižnih naslovov. Iz avtorske bibliografije: prozna dela Slovenka na kvadrat (v slovenščini 2009, v slovaščini 2011), Anjelské utópie (2001; izbor v slovenščini, Angelske utopije, 2003), Krutokradma (1997); pesniške zbirke Dotakniti se prazne sredine (2010), Nahá v tŕní (2006), Na hranici jazyka (1997, 2000) in Zo spoločnej zimy (1994, slovenska izdaja, Iz skupne zime, 2007, v srbščini 2011); monografiji Ohnisko reči alebo mlčanlivá hĺbka horizontu; úvahy a štúdie (nielen) o jazykoch poézie (2007) ter Mila Haugová (Alfa) (2002). Avtorica številnih ekspertiz, objavljenih na internetu (QUING, MK RS). Njena besedila so bila prevedena v 16 jezikov, poezija umeščena v več antologij tako na Slovaškem kot v Sloveniji in tujini. Urednica antologij slovaške poezije v slovenščini (Slovenija), angleščini (Slovenija in Velika Britanija) in španščini (Mehika) ter v številnih drugih izdajah. Nagrade: Nagrada Alexandra Matušku (1995) in Nagrada Društva pisateljev na Slovaškem (OSS) za najboljšo knjigo leta (2003).

11. PRIMOŽ REPAR se je rodil leta 1967 v Ljubljani. Je pesnik, esejist, prevajalec, glavni urednik založbe KUD Apokalipsa, odgovorni urednik njenega mesečnika za preboj v živo kulturo, glavni urednik filozofske zbirke Aut in koordinitor mednarodnega projekta Revija v reviji. Uredil več pesniških antologij. Objavil je pesniške zbirke Križ in kladivo (1992), Onkraj sveta je krhka pajčevina (1994) in Mors Barbariorum (1996). Poleg tega je doslej izdal knjigo pesnitev Molitvenik (1995), zbirki haiku poezije Alkimija srčnega utripa (1998) in Gozdovi, ikone / Woods, Icons (2004) ter pesniško zbirko Po žerjavici (2006). Njegove pesmi so uvrščene v številne antologije in prevedene v 18 jezikov. Izbor iz prvih treh pesniških knjig je izšel tudi v slovaškem prevodu z naslovom Krehké pavučiny (Krhke pajčevine, 2003). Njegovi haikuji so knjižno izšli tudi v makedonščini in angleščini. Zadnja pesniška zbirka Stanja darežljivosti (2008) je v prevodu izšla tudi v Črni Gori. V Sloveniji je bila nominirana za Jenkovo nagrado (2009). Za knjigo esejev Spisi o apokalipsi (2000) je bil nominiran za Rožančevo nagrado. Iz danščine prevaja in sistematično objavlja dela enega od utemeljiteljev eksistencializma, danskega filozofa Sørena Kierkegaarda, iz katerega je doktoriral. Dvodelna monografija je izšla v zbirki Aut založbe KUD Apokalipsa.

12. DUŠAN STOJKOVIĆ se je rodil leta 1948 v Beogradu; pesnik, pripovednik, književni kritik, esejist, prevajalec, antologist ter urednik Šumadijskih memofora (Mladenovac). Objavil je več pesniških, proznih in kritiških del. Kot urednik ali sestavljalec je objavil 14 različnih antologij, med njimi tudi antologijo slepih, svetovno antologijo pesnikov in pesnic samomorilcev iin podobno. Živi in dela v Mladenovcu.

13. LUDWIG HARTINGER se je rodil leta 1952 v Salzburgu; pesnik, prevajalec in lektor ter urednik revije Literatur und Kritik. Sodeluje tudi s slovenskimi in avstrijskimi založbami. Objavlja eseje in prevode v različnih revijah. Poleg drugega je izdal publikacije Marxismus (1988), Das Buch der Ränder (1995), Im Schatten der Worte (1998), Das Wasser spricht (2000). Pri Mladinski knjigi je leta 2006 izšel njegov pesniški dnevnik (2001 - 2005) Ostrina bilk. V Sloveniji je prispeval k raziskovanju zapuščine Srečka Kosovela, njegovo poezijo je tudi prevedel v nemščino. Živi v Salzburgu in Sloveniji, najraje pa po-hajku-je na Krasu.

14. IGOR ISAKOVSKI, pesnik in pisatelj, se je rodil leta 1970 v Skopju. Diplomiral je iz primerjalne književnosti na Univerzi v Skopju in magistriral iz študija spola in kulture na CEU fakulteti v Budimpešti. Delal je kot radijski in televizijski voditelj v Makedoniji in kot oblikovalec spletnih strani ter spletni publicist. Je ustanovitelj in vodja kulturne institucije Blesok. Dela kot urednik in spletni administrator Blesoka. Objavil je več pesniških in proznih zbirk (Pisma, roman, 1992, Vulkan – Zemlja, pesniška zbirka 1995, Peščena ura, kratke zgodbe, 2002, Blues Phone Booth II, proza, 2005). Ukvarja se tudi s prevajanjem. Živi v Skopju z ženo in dvema hčerkama.

15.  BORIS PAHOR velja za enega najpomembnejših živečih avtorjev v slovenskem jeziku. Nominiran je bil je za Nobelovo nagrado za književnost. Pahor se je rodil v Trstu leta 1913. Po končani osnovni šoli je obiskoval katoliško Bogoslovno semenišče Koper. Leta 1920 je bil priča požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki so ga izvedli italijanski fašisti, kot Tržačan pa tudi drugim zločinom, ki so bili storjeni nad v Italiji živečim slovenskim prebivalstvom. Med 2. svetovno vojno se je po propadu Mussolinijeve Italije in nemški okupaciji tržaške pokrajine na partizanski strani udeležil narodnoosvobodilne vojne. Zadnje leto vojne je preživel v treh nacističnih koncentracijskih taboriščih (Natzweiler-Struthof, Dachau in Bergen-Belsen). Po vojni je zagovarjal potrebo po slovenski demokratični državi. Njegova literarna dela so priznana v Franciji, Nemčiji, ZDA, v mlajšem obdobju pa tudi v Španiji in na Finskem. Najbolj znan zapis je Nekropola, roman o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof. Tudi več drugih del je prevedenih v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, španščino, italijanščino, katalonščino in finščino. Leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Leta 1993 je postal dopisni, leta 2009 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti

16.  ZDRAVKO KECMAN se je rodil leta 1948 v bližini Sanskega Mosta v Bosni in Hercegovini. Je pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik založbe »Udruženja književnika Srpske«. Njegov opus obsega približno dvajset knjig poezije in proze, številne so prejele tudi ugledne nagrade. Slovenskemu bralcu se je Kecman prvič predstavil s pesniškim izborom Pajek je slepa pega (2008), tokrat pa se prav tako v zbirki Apokalipsa predstavlja tudi kot romanopisec s »srednjeveškim romanom« Scabiosa trenta.

17. UROŠ BUH se z glasbo ukvarja že 17let. Med leti 1995 in 2002 je igral bobne v slovenskem rock bandu Zaklonišče prepeva, z njimi je posnel štiri plošče, vmes pa redno vadil/pisal/snemal ter občasno koncertiral s svojimi bandi Mudfish in Moonlight Echo. S kitaristom Matjažem Ugovškom sta napisala in posnela ploščo za dekliško progresivno pop skupino U3nek. Ustanovil je lastno zasedbo The Relight, ki predstavlja nekajletni prerez njegove kreativnosti.Veliko glasbe, ki jo napiše, nima bandovskega značaja, zato jo posname sam in odigra vse inštrumente, saj tako najlaže ujame esenco in sporočilnost.

18.  YVETTA ELLEROVÁje ustanoviteljica skupine Norská trojka. Študirala je glasbo na srednji pedagoški šoli in na Univerzi v Olomoucu, petje pa na Ljudskem konzervatoriju v Ostravi. Danes dela kot ravnateljica Alternativnega vrtca v Ostravi. Norská trojka (Norveška trojica) je vzniklila leta 1996. Impulz za njen nastanek se je zgodil na koncertni turneji pevskega zbora Šlezijska Ostrava na Norveškem. Uglasbila je večino besedil repertoarja Norske Trojke, ki poje pesmi Petra Hruške, Marka Pražáka, Jaroslava Žilyja, Zbyňka Hejdyja, Karla Šiktanca, eskimsko poezijo v češkem prevodu Ladislava Nováka in druge pesmi.

19.  PETR HRUŠKA, rojen 1964 v Ostravi, češki pesnik. Živi v Ostravi, dela v Brnu kot asistent na Masarykovi univerzi. Doslej je izdal tri pesniške zbirke: Obývací nepokoje (Naseljeno nemirje, 1995), Měsíce (Meseci, 1998) in Vždycky se ty dveře zavírali (Zmeraj so se ta vrata zapirala, 2002). Njegove zbrane pesmi so izšle pod skupnim naslovom Zelený svetr (Zeleni pulover, 2004). Je eden najizrazitejših pesnikov srednje generacije na Češkem. Sodeluje zlasti z revijo in založbo Host v Brnu. Leta 2004 mu je pri založbi KUD Apokalipsa v zbirki Fraktal izšel izbor poezije z naslovom Meseci in druge pesmi v prevodu Anke Polajnar.

20.  TOMÁŠ ŽIŽKA, rojen leta 1963 v Bratislavi. Končal je študij rezbarstva ter alternativnega in lutkovnega gledališča na DAMU v Pragi. Posveča se predvsem skupinskemu gledališkemu ustvarjanju in pedagoški dejavnosti. Je lektor amaterskega gledališkega odra. S skupino Mamapapa uresničuje več projektov z naslovom »Plesoča vas«, ki so posvečeni vaški kulturi in revitalizaciji kulture in tradicije manjšin.

21. AGNES KUTAS se je rodila v Budimpešti. Imela je zasebne ure violine in petja. Ukvarja se z madžarsko narodno glasbo in njeno predelavo. Kot violinistka in pevka sodeluje z raznimi gledališkimi skupinami in je članica skupine Mamapapa.

22. JAN HOLEČEK se je rodil v Pragi. Od šestega leta se je učil klarinet in flavto. Sodeluje z različnimi glasbeniki, skupinami in gledališči. Pripravil je več spremljav za „gledališče brez besed“. Je član skupine Mamapapa.

23. DRAGAN STOJČEVSKI se je rodil v Pančevu. V Pragi je študiral odrsko oblikovanje.
Član skupine Mamapapa.

24. MANICA BAŠA, anglistka in slovenistka, ukvarja se s prevajanjem in lektoriranjem. Doslej so izšli naslednji njeni prevodi: esej Od Malevičevega kvadrata do računalniškega zaslona (Hajrudin Hromadžić), scenarij Prah (Milčo Mančevski) – oboje v reviji Apokalipsa; mladinska fantazijska Bartimejusova trilogija (Jonathan Stroud); zgodovinska serija Osvajalec (Conn Iggulden); triler Senca (Robert Harris) in mladinski roman Nitke (Sophia Bennett). Živi in dela v Ilirski Bistrici.

25. MARTIN PÁLUCH, rojen 9. januarja 1977 v Banski Bistrici. Doštudiral je filozofijo. Kot strokovni asistent je zaposlen na Fakulteti dramskih umetnosti v Banski Bistrici, kjer poučuje Zgodovino svetovnega filma in Zgodovino slovaškega filma. Na letošnjem festivalu bo predstavil štiri nove slovaške filme. 

26. PETR VÁGNER, direktor višegrajskega fonda, ki združuje države Višegrajske skupine. V letih od 2005 do 2009 je delal na ambasadi Češke republike v Ukrajini.

27. DAVID TERČON, pesnik in publicist iz Sežane. Objavil je tri samostojne pesniške zbirke: Ptica, Na zdrizastem robu jeklene noči in Med izvržki blodnjakov. Je organizator kulturnih prireditev, predsednik literarnega društva iz Sežane Zlati čoln. Koordinator programov v Kosovelovem domu Sežana.

28. BARBARA KORUN objavlja pesmi, eseje in recenzije. Za svoj prvenec, leta 1999 izdano pesniško zbirko Ostrina miline, je dobila nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec leta. Njene pesmi so uvrščene v različne antologije in prevedene v trinajst jezikov. Leta 2003 so v Chattanoogi v ZDA izšle njene pesmi v angleškem prevodu Kelly Allan Chasms. Leta 2005 je izbor njene poezije v prevodu irskega pesnika Thea Dorgana izšel v Corku na Irskem.V svojih pesmih opisuje strast, erotiko in premišljevanje o minevanju. Njen besedni zaklad je bogat, z njim riše človekovo življenje od rojstva do smrti: obup, bolečino, upanje in igrivost. Erotika v njenih delih sega na področje dominantne volje in umirjene nežnosti. Metaforika je pogosto groba in krvava, podobe si izposoja iz živalskega sveta. Svet sam je predstavljen prek dvojnosti, ki vanj vnaša dramatično napetost. Letos bo predstavila svojo novo knjigo Pridem takoj, za katero je prejela Veronikino nagrado 2011.

29. JOLKA MILIČ je leta 1947 končala učiteljišče v Gorici in nato nekaj let delala kot bančna uslužbenka. V slovenski književni publicistiki se pogosto oglaša s kritikami, polemikami in glosami. Predvsem pa se je uveljavila kot prevajalka iz italijanščine. Društvo slovenskih književnih prevajalcev je Jolki Milič za leto 2005 podelilo Lavrinovo nagrado za življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom.

30. JANKO ROŽIČ je od leta 1999 predsednik odbora za rešitev Save Dolinke. Po izobrazbi je arhitekt. Bil je asistent raziskovalec na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, zdaj pa je arhitekt v svobodnem poklicu. Projektiral je mladinski hotel Celica skupaj s sodelavci iz KUD Sestava, 1993 - 2003. Je stalni sodelavec KUD Sestava, ki skrbi za raznoliko prepletanje glasbe, likovne umetnosti, filozofije ter druženja v hostlu Celica. Zavzema se za prenovo starih zgradb, katerih nova oblika naj vsebuje tudi sledi starega, saj to daje zgradbi posebno patino, ki je uglašena z zgodovinskim kontekstom. Zelo pozoren je na srečevanja narave in arhitekture ter ima prefinjen čut za ohranitev tako naravne kot kulturne dediščine.

31. JURE NOVAK je študiral gledališko in radijsko režijo na ljubljanski AGRFT ter je avtor vrste del s področij uprizoritvenih, intermedijskih ter literarnih umetnosti, med drugim predstav Devetnajsto (monodrama, E. P. I. center, 2006), Pretaportret (inštalacija, Intima in galerija Kapelica, 2006) in Krst (animirana rekonstrukcija, Maska, 2006). Dela tudi kot dramaturg, organizator (Galielo Galilei, APT; Alamut, SNG Drama) ter prevajalec (Apokalipsa, Maska).

32. BRANKO ČEGEC, rojen 22. junija 1957 v Kraljevem Vrhu, Vrbovec. Diplomiral je iz  južnoslovanskih jezikov in književnosti ter komparativistike na Filozofski fakulteti v Zagrebu. V letih od 1985 do 1989 je bil glavni urednik revije Quorum, kasneje tudi urednik v založniški hiši Mladost. Leta 1992 je odprl svojo založniško hišo Meander, kjer deluje kot glavni urednik. Objavil je sledeče knjige: Eros-Europa-Arafat, 1980; Zapadn-istočni spol, 1983; Melankolični ljetopis, 1988; Ekrani praznine, 1992; Fantom slobode. 1994; Strast razlike tamni zvuk praznine –Panorama hrvaškega pesništva osemdesetih in devedesetih let (z Miroslavom Mićanovićem); Nitko ne govori hrvatski, 2002; Sintaksa mesečine, 2004, Tamno mjesto, 2005; Tri krokodila, 2005. Njegove pesmi so uvrščene v trideset antologij. Udeležil se je veliko domačih in tujih festivalov, med drugim Vilenice, Sarajevskih dnevov poezije in drugod.

33. ZUVDIJA HODŽIĆ se je rodil leta 1944 v Gusinju v Črni Gori. Doštudiral je na Filološki fakulteti. Poleg romana Gusinjska godina in Davidova zvezda (v prevodu KUD Apokalipsa, 2010) je objavil tudi pesniško zbirko Na prvom koraku, knjigo pripovedk Gluva zvona, Neko zove in knjigo potopisov in reportaž Jedan dan života. Imel je več razstav risb in grafik. Knjiga kratkih zgodb Neko zove iz leta 2005 je bila nagrajena v Črni Gori. Med drugim je član Dukljanske akademije znanosti in umetnosti ter podpredsednik črnogorskega PEN kluba.

34. MAGDALENA SVETINA TERČON živi na Krasu in poučuje slovenščino na Osnovni šoli v Postojni, poleg tega pa se ukvarja tudi z lektoriranjem. S pisanjem poezije je začela že v osnovni šoli. Leta 1994 je izdala prvo pesniško zbirko, Prosojna galeja potepuška. Njene dosedanje knjižne objave so pesniške zbirke Za vrati 309,  V krošnji tišine, Odtenki v medprostoru, neobjavljena zbirka Krčenje neskončnosti. Spogleduje se tudi s prozo – prejela je nagrado revije M'zin za črtico o folklori.

35. PATRIZIA VASCOTTO, rojena v Trstu, kjer živi in dela kot srednješolska učiteljica italijanskega jezika in zgodovine. Je lektorica za italijanščino na Univerzi v Ljubljani ter zunanja sodelavka več italijanskih in slovenskih revij in časopisov. Prevaja iz slovenščine, španščine in francoščine. V glavnem piše prozo, notranji človek pa je v središču njenega zanimanja z vsemi protislovji in razklanostmi. Vodi tudi Skupino 85/Gruppo 85, ki povezuje slovenske, italijanske in druge intelektualce v Trstu ter tako vzpostavlja odprt dialog med različnimi kulturami v tem srednjeevropskem mestu.

36. MLADEN LOMPAR, rojen 22. marca leta 1944 na Cetinju. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Beogradu. Poleg knjig piše tudi likovne kritike in eseje. Je član Dukljanske akademije znanosti in umetnosti, Črnogorskega združenja neodvisnih pisateljev in Črnogorskega centra PEN. Je tudi glavni in odgovorni urednik revije Ars. Leta 2002 je kot prvi prejel nagrado za leposlovje Zlatni pečat Crnojevića, ki jo podeljuje Dukljanska akademija znanosti in umetnosti.

37. EDIN SARAČEVIĆ se je rodil leta 1964. Končal je študij filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Širši javnosti je poznan kot odličen pisec aforizmov in haikujev, za katere je prejel vrsto nagrad: nagrada za najboljši cikel na natečaju revije Apokalipsa, 2. nagrada na mednarodnem natečaju v Japonskem Kumamotu ... Svoje haikuje redno objavlja v reviji Letni časi, objavljal pa je tudi v revijah Apokalipsa, Green Apples, Mentor, Haiku novine, Frogpond.

38. VOJCIECH PRZYBYLSKI, rojen leta 1980, urednik revije Res Publika Nowa. Absolvent na Varšavski univerzi. Je avtor večih člankov o družbi in kulturnih stikih ter politiki objavljanja na Poljskem in v Evropi. Članke objavlja v revijah Eurozine (A), Liberte, Polska The Times, Res Publica Nowa in drugih.

39. ALENKA ZORMAN se je rodila 18. septembra 1947 v Ljubljani, kjer tudi živi. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana pravnica z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami na področju organizacije in kadrov kot vodstvena delavka. Od leta 2004 je upokojena. Od leta 1999 piše in objavlja haikuje. Je aktivna članica Haiku društva Slovenije, članica Uredniškega odbora za »Letne čase« – glasilo društva, članica »World Haiku Club«, članica in sourednica za jugovzhodno Evropo pri »World Haiku Association«, sourednica internetnih haiku strani za jugovzhodno Evropo »Aozora« in »Anti-war-haiku-wall«, ki je bila oblikovana leta 2003 zaradi vojne v Iraku. Urednica zbirke Haiku in članica strokovne komisije za haiku natečaj pri KUD Apokalipsa.

40. LUCA VISENTINI se je rodil leta 1969 v Vidmu in živi v Trstu. Študiral je filozofijo, po poklicu je sindikalist. Do julija 2011 je bil deželni tajnik sindikata UIL (Unione italiana del lavoro – Italijanska zveza dela) za Furlanijo Julijsko Krajino. Zdaj dela v Bruslju, saj je bil pred kratkim izvoljen kot italijanski predstavnik pri Tajništvu Evropske konfederacije sindikatov. Tudi pesnik in prozaist, izdal je dve pesniški zbirki pri italijanski založbi Ibiskos: Traduzioni perdute (Izgubljeni prevodi, 2004) in Goffi Erotismi Pagani (Nerodni poganski erotizmi, 2007). Njegove povesti in druge pesmi so izšle tudi v revijalni obliki. V tržaških gledališčih so uprizorili njegova dramska dela. Je zelo aktiven v tržaškem kulturnem ambientu in predseduje raznim kulturnim združenjem.

41. DARJA BETOCCHI, rojena v Trstu leta 1965. Poučuje italijanščino na slovenskem liceju F. Prešerna v Trstu. Ukvarja se z literarnim prevajanjem. V italijanščino je prevedla dela Jančarja, Šalamuna, Miroslava Košute, Marka Kravosa in drugih. Je predsednica tržaškega  kulturnega društva Slovenski klub.

42. MARKO KRAVOS, rojen leta 1943. Šolal se je sprva v Trstu, kjer je maturiral na slovenski klasični gimnaziji. Potem je študiral slavistiko na Univerzi v Ljubljani in leta 1969 diplomiral. Od leta 1970 do 1993 je bil glavni urednik Založništva tržaškega tiska v Trstu, potem dve akademski leti docent na stolici za slovenski jezik in književnost pri Univerzi v Trstu. Odtlej se je posvetil književnemu ustvarjanju, publicistiki, prevajanju. Štiri leta je bil predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji, sedem let predsednik Slavističnega društva v Trstu, pet let Slovenskega kluba v TS, v Sloveniji pa štiri leta tajnik Društva slovenskih pisateljev in v letih 1996 - 2000 predsednik Slovenskega centra PEN. Prevaja iz italijanščine, hrvaščine, španščine in iz narečne poezije v Italiji, tako slovenskih - rezijanskih in beneških kot italijanskih avtorjev. Njegova dela so prevedena v dvajset jezikov, največ v italijanščino, hrvaščino, makedonščino, nemščino, angleščino, francoščino, srbščino; obsežnejše objave njegovih del so izšle v madžarščini, ruščini, španščini. Pesmi so objavljene v številnih antologijah svetovne poezije. Leta 1981 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2000 pa italijansko nacionalno nagrado za pesništvo Astrolabio d'oro v Pisi.

43. MARY M. TOLUSSO, rojena leta 1967 v Pordenonu. Živi med Trstom in Milanom, kjer dela kot novinarka in založniška svetovalka. Izdala je dve pesniški zbirki: Cattive Maniere (Slabe navade), Campanotto, 2000, in L'inverso ritrovato (Spet najdeno nasprotje), LietoColle, 2003 – za slednjo je leta 2004 prejela nagrado Pasolini. Urejuje pesniško rubriko v Mondadorijevem Almanacco dello Specchio. Njene pesmi so bile objavljene v različnih revijah in antologijah, med njimi kaže omeniti revijo Nuovi Argomenti (Mondadori, 2004 in 2008) in zbornik Dieci autori (Deset avtorjev), ki jih je izbral pesnik, esejist in antologist Maurizio Cucchi za založbo LietoColle, 2007.

44. JIŘÍ MACHÁČEK (1970) je študiral na Filozofski fakulteti univerze v Ostravi in Filozofski fakulteti Karlove univerze. Leta 2002 je bil pobudnik nastanka revije Protimluv, ki jo še danes vodi kot glavni urednik. Leta 2006 je dejavnost Protimluva razširil z izdajami poezije, proze in strokovne literature. Soorganizator ostravskega festivala Protimluv fest. Eseje je objavljal v revijah Host, His Voice in Protimluv. Ukvarja se tudi z glasbo. Živi v Ostravi.

45. POLJANKA DOLHAR, novinarka Primorskega dnevnika, kulturna organizatorka.  Dejavno sodeluje pri aktivnostih Slovenskega kluba v Trstu.

46. MARIAN MILČÁK, slovaški pesnik, prevajalec, visokošolski pedagog in literarni znanstvenik, se je rodil leta 1960 v Revúci, živi v Levoči (vzhodna Slovaška). Prevaja iz poljščine, v zadnem času posebej poezijo Zbigniewa Herberta in Czesława Miłosza, ukvarja se tudi z literarno kritiko. Bil je gost mednarodnega literarnega srečanja Vilenica (2001) in Trnovskih tercetov (2002). S svojo eksistencialno-mistično usmerjeno poezijo velja danes za enega najpomembnejših pesnikov srednje generacije na Slovaškem.
Doslej je izdal šest pesniških zbirk: Prestopno leto (Priestupný rok, 1989), Trdne zvezde (Pevné hviezdy, 1992), Marmorna dvorana (Mramorová sieň, 1992), Polnost (Plnosť, 1993), Skrita pesem (Skrytá pieseň, 1995) in Ženske, ki kosijo z mrtvecem (Ženy obedujúce s mŕtvym, 2000). Njegove pesmi so izšle tudi v številnih antologijah, med drugim v angleščini, francoščini in nemščini.                  |

47. ESAD BABAČIĆ se je rodil v Ljubljani. Pel je v novovalovski skupini Via Ofenziva, spesnil Proleterja. Študiral slavistiko na FF v Ljubljani. Nekaj časa delal kot Copywriter pri oglaševalski agenciji Saatchi&Saatchi. Izdal je osem pesniških zbirk, preveden v nekaj evropskih jezikov. Nastopal z enim največjih še živečih pesnikov Johnom Ashberyjem. Prejel avstrijsko nagrado Hörbiger za pesem Donava. Letos je pri KUD Apokalipsa izšel izbor njegovih pesmi Vsak otrok je lep, ko se rodi.

48. ZOLTÁN ÁGOSTON, rojen leta 1966, publicist, literarni kritik, glavni urednik madžarske revije Jelenkor.

49. TAJA KRAMBERGER je na Filozofski fakulteti leta 1997 diplomirala iz zgodovine in absolvirala študij arheologije. Iz zgodovine in historične antropologije je doktorirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Na isti fakulteti je bila zaposlena v letih 2004 -2010. Sedaj je sodelavka raziskovalnega projekta na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. V letih 2001 - 2010 je bila urednica znanstvene revije Monitor ZSA, revije za zgodovinsko, socialno in druge vrste antropologije. Objavila je več pesniških zbirk, med drugim tudi večjezično zbirko Mobilizacije. Njena dela so prevedena v francoski, španski in italijanski jezik. Prevaja poezijo in strokovna besedila iz francoščine, italijanščine, angleščine in španščine. Leta 2006 je za pesniško zbirko dobila Veronikino nagrado.

50. MARKO GROBLER je leta 1999 ustanovil skupino Ezl ek, s katero je izdal CD Hitim zgubljen skoz' mest, po razpadu skupine je nadaljeval samostojno glasbeno pot. Kot avtor glasbe in besedila ter kot izvajalec je dvakrat sodeloval na Festivalu šansona. Leta 2004 in 2008 je nastopil na Kantfestu, kantavtorskemu festivalu, kjer je prejel 1. in 3. nagrado. S svojo skupino je bil reden gost Festivala Lent, Borštnikovega srečanja, igral in pel je na Večerih šansona v Cafe Teatru, in drugih festivalih, koncertih in prireditvah po Sloveniji. Oktobra 2006 je nastopil na povabilo Zorana Predina na Globokih grlih v Križankah, ki so bila v znamenju kantavtorjev in trubadurjev. Napisal je glasbo za dokumentarni film Mariborska dvorišča. Že več let sodeluje s pesnikom in pisateljem Ferijem Lainščkom. Plod tega sodelovanja sta monografija o Prekmurju ter zgoščenka z naslovom Občutek za veter režiserke Maje Weiss. V letu 2011 je izdal samostojno zgoščenko Iz dneva v dan.

51. LAJOS NÓTÁROS se je rodil leta 1953. Končuje doktorat iz zgodovine, devetdeseta leta je preživel kot novinar, trenutno pa piše kriminalko, kjer še išče morilca. Glavni urednik madžarskega dnevnega časopisa Jelen. Umetniški nadzornik gledališča v Aradu.

52. MARINA MORETTI se je rodila v Trstu, kjer tudi živi. Diplomirala je iz klasične filologije in se specializirala v arheologiji. Kot štipendistka rimske ustanove American Academy of Rome in münchenske Prähistorische Staatssammlung se je ukvarjala z arheološkimi raziskavami. Od leta 2004 je članica upravnega odbora tržaškega PEN kluba. Piše za znanstvene revije, a obenem objavlja pesmi in novele tudi v neštetih italijanskih uglednih književnih revijah (Idea, Zeta, Oltre le frontiere, Voci dell'Est, DisArmonie itd). Prejela je že nekaj literarnih nagrad. Je stalna sodelavka  revije Trieste – Arte Cultura in založbe Ibiskos, za katero piše spremne besede in predstavlja knjige. Leta 2002 je prav pri tej znani toskanski založbi izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Creature d'un giorno (Enodnevna bitja).

53. NIKO JEŽ, diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani (slovenski jezik in književnost ter primerjalna književnost) leta 1973, magistriral iz novejše književnosti leta 1977, od leta 1979 je vodil lektorat poljščine na Oddelku za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti do ustanovitve Katedre za poljski jezik in književnost leta 2003, od takrat je njen predstojnik. Doktoriral je leta 2000 na Šlezijski univerzi, od leta 2002 je docent za poljsko književnost. Ukvarja se s proučevanjem slovensko-poljskih literarnih in kulturnih stikov v 19. in 20. stoletju, z vprašanji literarnozgodovinskega procesa in proznih tokov v obdobju med obema vojnama in po vojni, prevaja leposlovna in strokovna besedila iz poljščine v slovenščino.

54. GABRIELLA GAÁL se je rodila 26. marca 1966 v Murski Soboti, diplomirala je na oddelku za dramaturgijo AGRFT v Ljubljani. Zaposlena je kot prevajalka za madžarski jezik v Murski Soboti, živi v Šalovcih na Goričkem. Je članica Društva književnih prevajalcev Slovenije, ZKT, DZTPS, prevaja madžarsko prozo, drame, pesmi, eseje. Samostojno objavljeni prevodi: Bertalan András Székely: Od Rabe do Mure, Zveza Slovencev na Madžarskem, 1994, Madžarske pravljice o Kralju Matjažu, Društvo Onej, knjiga je izšla s pomočjo sredstev Phare, 1999, nagrada Ministrstva za kulturo Republike Madžarske za izbor in prevod, Béla Hamvas: Silentium, Skrivni zapisnik, Unikorn, Študentska založba, 2003, Béla Hamvas: Filozofija vina, KUD France Prešeren, 2004, Ottó Tolnai: Babica v rotterdamskem gangsterskem filmu, Društvo Apokalipsa, 2005, Ádám Bodor: Okraj Sinistra, Založba Modrijan (EU roman), 2008, István Örkény: Enominutne novele, Društvo Apokalipsa, 2008, Krisztián Grecsó: Dobrodošel, Didakta, 2009, Béla Hamvas: Patmos I., KUD Apokalipsa, 2010. Na festivalu bomo predstavili njen najnovejši prevod, knjigo Petra Esterházyja Ženska.

55. NAMITA SUBIOTTO, rojena leta 1972. Prevajalka in predavateljica. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2004 doktorirala s tezo s področja makedonske književnosti. Na isti fakulteti predava makedonski jezik in književnost. Ukvarja se z raziskovanjem slovensko-makedonskih jezikovnih, literarnih in kulturnih stikov ter z raziskovanjem makedonske književnosti, predvsem sodobnih tokov. Prevaja makedonsko in bolgarsko leposlovje ter strokovna in znanstvena besedila. Sestavila je nekaj izborov sodobne makedonske proze in poezije ter objavila deset knjižnih prevodov in številne prevode v strokovnih in literarnih revijah, zbornikih in antologijah. Za prevajalsko delo in prispevek k afirmaciji makedonske literature ji je Makedonska akademija znanosti in umetnosti leta 2009 dodelila medaljo Blaže Koneski.

56. JURIJ HUDOLIN, rojen leta 1973 v Ljubljani. Je pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik. Šolal se je v Pulju in Ljubljani, kjer je na Filozofski fakulteti študiral primerjalno jezikoslovje in srbohrvaški jezik. Med njegove knjižne prevode sodijo: Mile Stojić: Nebeški penzion (2010), Damir Avdić: Most na krvi (2010), Igor Štiks: Elijev stol (2008), Zdravko Kecman: Pajek je slepa pega (2008), Dubravka Ugrešić: Kultura laži (2006), Miljenko Jergović: Buick Rivera (2005), Branko Čegec: Sintaksa mesečine (2005), Drago Glamuzina: Mesarji (2002), Jasmin Imamović: Ubijanje smrti (2001), Franko Bušić: Razneslo ti bo prekleto bučo (1998), Luigi Berteli Vamba: Cesar Čondolino (1996) in Luigi Berteli Vamba: Čondolino (1996).

57. ANDREJ ROZMAN, rojen leta 1947 v Slovenj Gradcu. Izredni profesor na Filozofski
fakulteti v Ljubljani, kjer je po več različnih zaposlitvah začel leta 1991 delati kot lektor za slovaški jezik. Leta 1999 je zagovarjal doktorsko delo na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi. Strokovno obravnava slovensko-slovaške kulturne odnose, je nosilec predmeta Primerjalna slovanska književnost. Prevodi: Kruti strojevodja (1998), Elena Mannová: Slovaška zgodovina (2005), Ján Ondruš: Kretnja s cvetom & V stanju žolča (v sodelovanju s Stanislavo Repar, 2008), in drugo. Sourednik slovenskega dela antologije Sto let slovaške književnosti / One Hundred Years of Slovak Literature (2000). Avtor več razprav, med drugim tudi dveh gesel v Enciklopediji Slovenije: Slovaško-slovenski kulturni odnosi in Slovakistika (1997). Dobitnik Pretnarjeve nagrade za promocijo slovenske književnosti v tujini (2009).

58. ONA ČEPAITYTE GAMS, rojena leta 1979 v Vilni. Magistrirala iz kulturne zgodovine; po selitvi v Slovenijo leta 2004 pa se ukvarja s kulturno-organizacijsko dejavnostjo za povezovanje med Slovenijo in Litvo, tudi v okviru Litovsko-slovenskega društva Baltica. Prevaja zlasti strokovna besedila v slovenščino in litovščino, sodelovala je pri antologiji litovske književnosti Artuma (Vilenica 2008). Raziskovalno pot nadaljuje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

59. SAMO KRUŠIČ, rojen leta 1958, diplomiral je iz primerjalne književnosti, slavistike
in filozofije, zaposlen kot profesor slovenščine na Gimnaziji Bežigrad. Prevaja iz nemščine, hrvaščine in srbščine – med drugim knjižni prevodi Herderja, von Humboldta, Diltheya, Gadamerja, Heideggerja, Husserla, Freuda, Schleiermacherja, Brechta, V. Sutlića, Ž. Paića, B. Waldenfelsa in U. Becka; v reviji Apokalipsa je izšel revijalni prevod kratke proze Roberta Walserja in izbora iz del Ingeborg Bachmann.

60. ŽELJKO PEROVIČ, pesnik in prevajalec iz Maribora.

61. PETER ŠULEJ, pesnik in pisatelj, založnik, soorganizator literarnega festivala Ars Poetica ter glavni urednik revije Vlna (Val), živi v Bratislavi. Njegova založba Drewo a srd je do pred kratkim izdajala zlasti sodobno slovaško literaturo ter sooblikovala najmlajšo generacijo slovaških pesnikov prek različnih eksperimentalnih poetik. Iz bibliografije: pesniška trilogija Porno (1994), Kult (1996) in Pop (1998), kasneje Návrat veľkého romantika (2001), Archetypálne leto (2003) in Koniec modrého obdobia (2008). Leta 2008 je izšel tudi njegov roman História. Je soavtor v literarnem projektu Generator X: Hmlovina (1999) ter soavtor dveh plesnih predstav: Love In Bilingual Motion (2004) in Anjel 2 (2008). Njegova poezija je bila prevedena v številne evropske jezike.

62. EDWARD KASPERSKI se je rodil leta 1942 v Lwowu. Specializiran za komparativistiko, literarno znanost, teorijo, poetiko, zgodovino in antropologijo literature 20. in 21. stoletja. Od leta 1964 delal na Inštitutu za literaturo poljske univerze v Varšavi, bil je vodja Oddelka za komparativistiko. Delal je kot lektor na Univerzi v Aahusu. V letih 1993 do 2001 je bil štipendist danskega reda v Kopenhagnu. Je avtor raznih člankov, med drugim Idee, formy i tradycje dialogu (Ideje, forme in tradicije dialogov, 1990), Dyskursy romantyków: Norwid i inni (Diskurzi romantikov, 2003).Leta 2004 je skupaj s Tomasom Mackieiczem izdal zbornik Poetyka egzystencji (Poetika eksistence), leta 2008 pa je z Olafom Krysowskim izdal knjigo Religie i religijność w literaturze i kulturze romantyzmu (Religije in religioznost v literaturi in kulturi romantike) ter sTomaszom Maskiewiczem Dialogi romantyczne (Romantični dialogi). Sodeluje z revijo Tekstualia, ki je partner mednarodnega projekta Revija v reviji.

63. ŻANETA NALEWAJK, rojena leta 1977, je poljska literarna kritičarka in literarna zgodovinarka. Deluje na Inštitutu za poljsko literaturo, na Fakulteti poljskih študij na Univerzi v Varšavi. Poučuje poljsko literaturo 20. in 21. stoletja, zlasti najpomembnejše pojave modernega literarnega življenja in socialne situacije literature po letu 1989. Ukvarja se tudi z razvojnimi trendi v poljski literaturi. Doktorirala je iz proznih del Bruna Schulza in Witolda Gombrowicza. Napisala je skoraj sto različnih študij, esejev in člankov o literaturi. Trenutno ureja knjigo Edgar Allan Poe Klasyk grozy i perwersji. Med drugim organizira srečanja Poljskega pisateljskega društva in druge programe. Je tudi tutor Literarnega laboratorija. Tam predava kreativno pisanje. Je ustanoviteljica in glavna urednica literarne revije Tekstualia.

64. DARINKA SLANOVEC se je rodila 21. novembra 1948, živi in ustvarja v Mekinjah pri Kamniku. Prejemnica 1. nagrade letošnjega haiku natečaja.

65. ANJA ERBEŽNIK, dijakinja Gimnazije Vič, prejemnica 2. nagrade letošnjega haiku natečaja.

66. NATAŠA SKUŠEK, umetnica, živi in dela v Ljubljani. Prejemnica 3. nagrade letošnjega haiku natečaja.

67. KATALIN GETTO, arhitektka in prevajalka iz Pécsa na Madžarskem.

68. KOLOMAN KERTÉSZ BAGALA,založnik, urednik in kulturni organizator iz Bratislave na Slovaškem.

FESTIVAL SO PODPRLI:
KUD Apokalipsa, KD Vilenica, Javna agencija za knjigo RS, International Visegrad Fund, Traduki, Društvo Palačinka iz Trsta, Slovenski klub, Kosovelov dom Sežana, JZ Škocjanske jame, Hostel Celica, Obalne galerije Piran – Galerija Loža, Mesto Trst, Turistično društvo Škocjan, Vydavateľstvo Michala Vaška v Prešovu, Veleposlaništvo Republike Poljske v Sloveniji, Veleposlaništvo Slovaške Republike v Sloveniji, Veleposlaništvo Republike Madžarske v Sloveniji, MKSMC Koper, MC Podlaga, Društvo prijateljev zmernega napredka, Vimo d.o.o., Produkcija Nadja

Posebna zahvala:
Pr´ Vncki, Skupini 85/ Gruppo 85, Sandiju Žgajnarju, Patriziji Vascotto, Dariji Betocchi, Jolki Milič, Urški Brodar, Evi Kovačevičovi Fudala, Andreju Medvedu, Marku Breclju in vsem, ki so prispevali k izvedbi Festivala RvR 2011.

Koordinatorja »Revija v reviji«:
Stanislava Chrobáková Repar in Primož Repar
Tel.: +386 1 256 22 50, gsm: +386 41 67 19 83;
e-mail: apokalipsa@t-2.net

Haiku natečaj 2011, diplome za nagrajence, zmagovalni haikuji